LAS Pri dobrih ljudeh spada v Pomursko statistično regijo, katera je sestavljena iz 27 občin. Po velikosti zajema 23,87% celotnega ozemlja Pomurja. Območje je del vzhodne kohezijske regije. Sestavljajo ga partnerske občine: Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Navedene občine so del prekmurskih obmejnih občin, katerih pretežni del ozemlja leži v deset kilometrskem obmejnem pasu z Republiko Hrvaško oz. z Republiko Madžarsko.
VELIKOST OBMOČJA
Območje LAS Pri dobrih ljudeh, ki ga sestavljajo območja občin Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče ter Velika Polana, obsega 319 km2. Največja je občina Lendava, ki zajema 39% vse površine območja LAS. Najmanjša pa je občina Odranci in zajema 2% površine LAS. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh sta dve občini, ki sta sestavljeni zgolj iz enega naselja, sta hkrati naselje in občina, in to sta občina Kobilje in občina Odranci. Skupno je na območju 49 naselij.
Operacije, ki se bodo sofinancirale iz sklada ESRR se bodo lahko izvajale zgolj v naseljih Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana.
STRUKTURNE DANOSTI OBMOČJA
KMETIJSKE POVRŠINE
Območje LAS Pri dobrih ljudeh je izrazito agrarno območje. Skupaj z Murskim poljem na desnem bregu Mure je Prekmurje in s tem tudi obravnavano območje kot del panonske nižine največje ravninsko območje v Sloveniji in zaradi rodovitnih tal poimenovano tudi »žitnica Slovenije«. Relief območja je pretežno raven, na mikro nivoju pa so opazne reliefne oblike, nastale z delovanjem vode v preteklosti. V večji oddaljenosti od reke Mure so depresije, vzpetine rečnih nanosov in ostanki strug manj izraziti, medtem, ko je v neposredni bližini Mure rečni relief jasno izražen. Na severu in vzhodu ob madžarski meji je vinorodno gričevje, deloma poraščeno z gozdovi. Glede na razvrstitev v bonitetne razrede ugotavljamo, da so zemljišča zelo kvalitetna, kar pomeni da imajo občine dobre naravne pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Velika večina vseh kmetijskih zemljišč je v zasebni lasti, nekje 83%. Večina javnih zemljišč je v upravljanju kmetijskega gospodarstva. Po metodologiji za določanje območij, ki imajo težje pridelovalne pogoje za kmetijsko proizvodnjo, je na obravnavanem območju nekje 5% takih površin, predvsem zaradi konfiguracije terena, slabe urejenosti zemljišč in slabe infrastrukture. Ti predeli so na območju Kobilja, dela Lendavskih goric in na območju posameznik zaselkov.
Območje LAS Pri dobrih ljudeh razpolaga z 14.850 ha kmetijskih zemljišč. Od tega je v uporabi 14.741 ha kar predstavlja 99,27%. Največji delež kmetijskih površin v uporabi predstavljajo njive, ki zajemajo kar 91,61% vseh površin. Osnovni problem za učinkovitejšo kmetijsko proizvodnjo predstavlja razdrobljenost obdelovalnih površin in majhna površina teh površin. Skupna kmetijska zemljišča v uporabi so se od leta 2000 do 2010 zmanjšala za 5,32% oz. za 829 ha. To gre pripisati predvsem zmanjšanju kmetijskih površin pri trajnih travnikih in pašnikih ter trajnih nasadih. Kar se tiče površin njiv so se le te v večini občin nekoliko povečale.
GOZDOVI
Gospodarjenje z gozdovi in izkoriščanje surovinskih potencialov gozda na obravnavanem področju sicer ne predstavlja pomembnejše gospodarske panoge, so pa gozdovi pomemben sestavni del ekosistema (vpliv na podtalnico, vpliv na klimo, življenjski prostori živali, itd.). Gozdovi zaraščajo predvsem nižinske predele - depresije in ostali prostor, ki je zaradi talnih razmer za drugo rabo neprimeren. Skupna površina gozdov na območju LAS Pri dobrih ljudeh je 7.036 ha, kar predstavlja 23,34% vseh površin, 47,45% teh gozdov je v zasebni lasti. Največji možni letni posek za skupno območje LAS Pri dobrih ljudeh predstavlja 37.455 m3. Slaba polovica vseh stanovanj na območju LAS Pri dobrih ljudeh se ogreva na les. Podatki so pridobljeni iz Statističnega urada RS in Zavoda za Gozdove Slovenije (podatki iz baze SWEIS) in sicer za leta 2002, 2003, 2004 in 2005. Enako kot za obdelovalne kmetijske površine je tudi za gozdove značilna razdrobljenost posestniške strukture. Za zasebne gozdove je značilno, da njihov potencial ni izkoriščen, ker je gospodarjenje ekstenzivno in odvisno od potreb lastnikov, vendar pa gozdovi kljub temu zadovoljujejo velik del potreb po tehničnem lesu in lesu za kurjavo. Posebnost med gozdovi predstavljata Polanski log in Črni log, kjer so nasadi črne jelše, ki so zelo redki v Sloveniji. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh se nahaja tudi varovalni gozd in sicer vzdolž reke Mure. Glede na namembnosti spadajo skoraj vsi gozdovi v lesno predelovalne gozdove.
NARAVNA DEDIŠČINA
Natura 2000
Vlada RS je aprila 2004 sprejela določila območja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000. Tudi del ozemlja partnerskih občin je vključenih v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, z namenom ohraniti biotsko raznovrstnost in ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki na evropski ravni zaradi dejavnosti človeka. Območje, vključeno v evropsko mrežo Natura 2000 po direktivi o pticah, je reka Mura in Goričko.
Zavarovana območja
Krajinski park Goričko (KPG) leži na severovzhodu Slovenije, na meji z Avstrijo in Madžarsko. V park je vključenih 11 občin, od tega 7 v celoti in 4 delno. V UE Murska Sobota je 9 občin, medtem ko sta 2 v UE Lendava, to sta občina Dobrovnik ter občina Kobilje. Skupna površina zavarovanega območja je 46.252 ha, oziroma 462,52 km. KPG obsega del nizkega Panonskega gričevja. Malo manj kot polovico površine parka pokriva mešani gozd, katerega razgiban gozdni rob obdajajo obdelana zemljišča. Skupaj tvorijo mozaično, drobno členjeno kulturno krajino. Visoko naravovarstveno vrednost imajo suhi in mokrotni travniki, travniški sadovnjaki z visokodebelnimi drevesi in številni krajinski členi: žive meje, obvodna vegetacija, grmišča, skupine dreves ter posamezna drevesa, terasni robovi, ozare med njivami, jarki, povirja, močvirja, mlake, opuščeni peskokopi in glinokopi, kamnolomi in gramoznice. V parku je 90 naselij, v katerih živi približno 20.000 prebivalcev. Na območju KPG so naselja Dobrovnik, Strehovci, Žitkovci ter Kobilje, ki so del območja LAS Pri dobrih ljudeh.
Hkrati potekajo prizadevanja, da bi reko Muro vključili v program Človek in biosfera, ki je medvladni raziskovalni program pod okriljem UNESCO. Le-ta vzpostavlja svetovno mrežo Biosfernih območij z bogato biotsko raznovrstnostjo, vključuje kulturno dediščino in spodbuja trajnostni razvoj teh območij. Trenutno vključuje seznam 651 območij v 120 državah, od tega je 15 čezmejnih biosfernih območij. Biosferno območje Mura bo sestavni del načrtovanega čezmejnega UNESCO biosfernega območja »Mura‐Drava‐Donava«. Ustanovitvi le‐tega so se s podpisom deklaracije 25. marca 2011 na srečanju ministrov za okolje, v času madžarskega predsedovanja EU, zavezali ministri petih držav (Avstrija, Slovenija, Madžarska, Hrvaška in Srbija). Deklaracija je osnova za razglasitev čezmejnega območja enega izmed evropsko najpomembnejših rečnih ekosistemov, saj je območje rek Drave, Mure in Donave med najpomembnejšimi naravovarstvenimi območji Evrope.
Naravne vrednote
Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.
S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15) je bil 16.115 vrednemu delu narave podeljen status naravne vrednote, državnega ali lokalnega pomena. Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Tako imamo na območju LAS Pri dobrih ljudeh 16 naravnih vrednot državnega pomena ter 6 naravnih vrednot lokalnega pomena. Prav tako imamo na območju 8 naravnih vrednot – točk državnega pomena ter 3 naravne vrednote – točke lokalnega pomena. Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadaljevanjem poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno (Vir: http://www.arso.gov.si). Prav v tem vidimo priložnost za območje LAS Pri dobrih ljudeh. Nekaj od naravnih vrednot imamo na območju že ustrezno označenih in so tudi dobro obiskane. Je pa potencial večji in bi bilo potrebno samo označevanje poenotiti in javnosti ponuditi zaokroženo ponudbo pod enovito celostno podobo.
Ekološko pomembna območja
Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh imamo dve ekološko pomembni območji. To sta ekološko pomembno območje Goričko ter Mura-Radmožanci. V ekološko pomembno območje Goričko spada občina Kobilje v celoti in občina Dobrovnik delno. Ekološko pomembno območje Goričko predstavlja gričevnato pokrajino na značilni geološki podlagi (kisla silikatna peščena tla). Predstavlja eno izmed najbolje ohranjenih tradicionalnih kulturnih krajin v tem delu Srednje Evrope. Obsežno območje ekstenzivne kmetijske rabe – vlažni in suhi travniki, visokodebelni sadovnjaki, mokrišča in akumulacije pogojujejo razvoj pestre flore in favne mokrišč ter segetalne in ruderalne flore. Posebnost so primarni gozdovi rdečega bora. Velika pestrost rastlinskih, živalskih vrst in habitatnih tipov ter veliko število zavarovanih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter pomembnih habitatnih tipov. Drugo večje ekološko pomembno območje je območje Mura-Radmožanci, ki zajema vasi Črenšovci, Velika Polana, Turnišče, Lendava, Dobrovnik. Ekološko pomembno območje Mura-Radmožanci obsega poplavno območje in del nekdanjega vplivnega območja naše največje reke v subpanonskem biogeografskem območju od Šentilja do Murske šume in tromeje med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. V spodnjem toku Mure zajema tudi pokrajino v okolici Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice, Hotize in Lakoša. Značilne so številne struge, stranske struge, mrtvice in depresije, kjer izredno raznolike hidrološke razmere pogojujejo obstoj različnih vodnih, obvodnih in močvirskih habitatov. Poplavne gozdove tvori raznovrstna gozdna vegetacija od vrbovij do dobovo belo gabrovih gozdov s številnimi vmesnimi združbami in redkimi ter ogroženimi vrstami. Tukaj se pojavlja veliko število ogroženih rastlinskih vrst, ki jih najdemo le še v tem delu Slovenije (škarjica, plavček) ter številne ogrožene in zavarovane živalske vrste (dvoživke, ptiči, ribe - senčica in žuželke). Doslej je bilo tukaj ugotovljenih več kot 600 vrst rastlin, 200 vrst ptic - od tega 110 gnezdilk, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev, 45 vrst rib, 50 vrst kačjih pastirjev, dobrih 1200 vrst hroščev, 1200 vrst metuljev, 95 vrst polžev ter školjk.
STANJE INFRASTRUKTURE IN OPREMLJENOSTI Z OSNOVNIMI STORITVAMI
PROMETNA INFRASTRUKTURA
Območje LAS Pri dobrih ljudeh ima ugodno prometno pozicijo, saj leži ob V. Panevropskem cestnem in železniškem koridorju. Čez območje LAS Pri dobrih ljudeh poteka nacionalna avtocesta v dolžini 37,8 km, ena glavna cesta II. reda in ena glavna železniška proga, ki gre skozi občino Beltinci. Dodatna železniška linija poteka od Lendave proti Hrvaški. Glede na podatke o količini pretovorjenega blaga se med nacionalno pomembne železniške postaje uvršča postaja Lendava. V prihodnosti pa je planirana nova regionalna železniška proga Murska Sobota-Lendava, Lendava-državna meja pri Dolgi vasi. Skupna dolžina javnih cest na območju LAS Pri dobrih ljudeh znaša 647,5 km, od tega je 145,3 km državnih, 502,4 km pa občinskih cest. Gostota cestnega prometa znaša na območju LAS Pri dobrih ljudeh 2,06 km/km2, kar je nekaj več kot državno povprečje, ki znaša 1,9 km/km2.
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Oskrba s pitno vodo
Na območju občin, vključenih v LAS Pri dobrih ljudeh so še v uporabi vodni viri, ki so neustrezne kakovosti zaradi povišanih nitratov in pesticidov ter mikrobiološke neskladnosti. Za cevovode so značilni neustrezni tlaki in premajhne dimenzije ter prenizki pretoki vode, ki v bodoče ne omogočajo varne oskrbe s pitno vodo prebivalcev. Obstoječi cevovodi ne omogočajo nemotene oskrbe s pitno vodo, saj prihaja do pogostih okvar in prelomov in zaradi tega do prekinitev dobav vode. Poleg tega so na območju nezadostne kapacitete vodohramov, zaradi česar prihaja v končni porabi do motenj oskrbe s pitno vodo. V primeru izpada kateregakoli sedanjega vodnega vira tudi ni zagotovljenih rezervnih vodnih virov.
Povprečna poraba vode na prebivalca na območju LAS Pri dobrih ljudeh znaša 45,14 m3 na leto, kar je za slabih 7,5% več kot povprečje v Sloveniji (42 m3 na leto).
Ker je sedanji vodovodni sistem neustrezen se je pristopilo k projektu Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem A. Z izvedbo projekta bo tako zagotovljena dolgoročna varna, kakovostna in zanesljiva vodooskrba v občinah Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Občina Beltinci je vključena v projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B. Projekt – sistem A je zaključena celota, saj zajema izgradnjo vodnih virov, transportnih, primarnih in sekundarnih cevovodov s pripadajočimi objekti, s čimer bo zagotovljena celovitost oskrbe z vodo po zaključku projekta, ki bo dokončan v letu 2015 z izgradnjo 130 km novega vodovodnega sistema in povečanjem kapacitet na vodnih virih Turnišče in Gaberje. Na vodovodni sistem območja je priključenih velika večina prebivalcev.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Stanje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda se na območju LAS Pri dobrih ljudeh v zadnjih letih relativno hitro izboljšuje z gradnjo kanalizacijskih omrežij v posameznih naseljih ali večjih območjih posameznih občin ter z vzporedno izgradnjo čistilnih naprav. Praktično je celotno območje z sistemi odvajanja in čiščenja že pokrito. Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je na kanalizacijske sisteme priključenih 92,5% vseh gospodinjstev. Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja je 287.428 m, katero skupno čisti 10 čistilnih naprav. Povprečna proizvodnja odpadne vode na prebivalca v enem letu znaša 39,89 m3.
TELEKOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
Pokritost z mobilno telefonijo je, z redkimi manjšimi območji slabih ali signalov iz drugih (tujih) omrežij, že domala popolna za GSM tehnologijo in UMTS signal. Izjema so okolica Bukovnice, Dolge vasi ter Dobrovniških goric. Signal 4. generacije tehnologij mobilnih omrežij LTE/4G od ponudnika Telekom Slovenije, ki prinaša občutno hitrejše in odzivnejše mobilne širokopasovne podatkovne storitve, pa je trenutno na območju LAS Pri dobrih ljudeh pokriti v krajih Beltinci, Dobrovnik, Lendava, Lendavske Gorice, Odranci, Petišovci, Turnišče.
Vse občine imajo v večji meri vzpostavljen dostop do interneta kar zagotavljajo preko zasebnih omrežij in ponudnikov. Izjema je občina Odranci, ki je optično omrežje zgradila sama. Največja ponudnika širokopasovnega interneta ter drugih storitev na območju LAS Pri dobrih ljudeh sta Telekom Slovenije ter Telemach.
POSLOVNE CONE
Na območju LAS Pri dobrih ljudeh je skupno 7 poslovnih con, ki so komunalno dobro opremljene. Skupna velikost vseh poslovnih con znaša 314 ha. Na vseh poslovnih conah deluje skupno 37 podjetij. Vse cone se lahko tudi dodatno razširijo. Največja poslovna cona je Poslovno-industrijska cona Lendava, ki se razteza na območju 158 ha. Leži jugovzhodno od mesta Lendava, zaokrožuje jo avtocesta Ljubljana – Budimpešta, to je 5. Evropski cestni koridor Barcelona – Kijev. Na samem vhodu v cono je avtocestni dovoz/izvoz, ki je le 3 km od Madžarska in Hrvaške meje. Skozi cono pelje železniška proga Lendava (SLO) – Čakovec (CRO). Velik del prostora je namenjena poslovni dejavnosti podjetja Nafta (petrokemija, strojništvo) in njeni načrtovani razvojni dejavnosti (biodizel, nova tovarna metanola…). V prostoru, ki je lociran južno od ceste proti naselju Trimlini je še podjetje Novartis-Lek (farmacija). Med tem prostorom in cesto, ki na nek način deli cono po namembnosti rabe prostora je zeleni pas z gozdičkom ter površine namenjene za kmetijsko proizvodnjo v rastlinjakih. Ob mestni vpadnici v poslovno industrijsko cono je namenjen prostor za mala in srednja podjetja. Med pomembnejša sodita Daichen Varstroj d.d. (kovinsko predelovalna dejavnost, varilstvo) in Varis d.d. (proizvodnja sanitarnih kabin). Na razpolago je več komunalno opremljenih parcel in poslovnih prostorov za različne dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje, pisarne). Na samem vhodu v cono je večja proizvodna hala velikosti 4.000 m2 namenjena poslovnim prostorom. Prav tako je zelo uspešna poslovna cona v Odrancih, ki je polno zasedena. Na njej delujejo 6 podjetij. Poslovni coni v Kobilju in Turnišču sta trenutno še nezasedeni. Poslovna cona Ogradi v Črenšovcih je komunalno opremljena, v njej trenutno delujejo tri večja podjetja.
